SLO

European Diesel Summit

12.11.2018
V torek, 6. 11. 2018, se je v Bruslju odvijal Evropski posveta o uporabi dizla v prometu, ki sta ga organizirali EPHA (European Public Health Alliance), T&E (Transport & Environment) in mreža Eurocities.
Uvodoma je direktor  William Todts (T&E) spomnil, zakaj je takšen dogodek pomemben in na kratko predstavil obravnavano problematiko.
V prvem panelu "Zapuščina škandala z dizelskimi emisijami" so sodelovali predstavniki različnih mednarodnih organizacij s področja okolja, zdravja, pravic potrošnikov. Zanimivo je, da se je v panelu sodelovala Connie Hedegaard, ki je poleg svojih drugih vlog tudi članica trajnostnega sveta pri Volkswagen-u. Med drugim je bila predstavljena primerjava, kakšen je bil odziv na škandal v Združenih državah Amerike in kakšen v Evropski uniji.

Na dogodku je bilo večkrat poudarjeno, da nemški potrošniki še zdaj niso dobili nazaj povrnjenih stroškov, medtem, ko so v Ameriki za to poskrbeli že hitro po dogodku in spremenili način testiranja avtomobilov za napake, da avtomobilska industrija ne ve kdaj in kako bodo njihovi avtomobili testirani za napake. Slednje je bilo podprto s primerom, če bi bil odziv proizvajalcev enak, ko bi odkrili napako pri varnostnih pasovih ali zračnih blazinah.

Po prvem panelu je sledila predstavitev predstavitev deklaracije z naslovom Hitre poti do čistega zraka, v kateri javnost poziva Evropsko unijo in njene države članice k izpolnitvi petih zahtev:

1. Očistiti 43 milijonov obstoječih umazanih dizelskih vozil v vseh državah članicah kot evropsko politično prioriteto in podpreti čistejša nova vozila.

2. Uskladiti odpoklic vozil na evropski ravni. Vsi državljani imajo namreč pravico do dihanja čistega zraka in nesprejemljivo je, da se je dosedanji ukrep zgodil le v omejenem številu držav članic. Sprejeti je treba ukrepe za preprečitev prodaje in uporabe onesnažujočih avtomobilov, ki niso bili popravljeni v skladu s standardi in se izvažajo z zahoda proti vzhodu Evrope.

3. Zagotovite, da bodo vsa popravljena vozila neodvisno testirana v realnih pogojih, v katerih se preveri učinkovitost emisij. Slednje je treba podpreti na nacionalni ravni z uporabo novih tehnologij, kot je daljinsko zaznavanje za spremljanje.

4. Ustanovitev vseevropskega sklada za čistejši zrak v mestih z uporabo obstoječih nacionalnih shem, kot je nemški sklad za čisti zrak za mesta (German Clean Air Fund). Sredstva bi morala biti namenjena tistim mestom in državljanom, ki so jih najbolj prizadela umazana dizelska vozila. Industrija bi morala pomembno prispevati k temu skladu, kot posledica njihovemu prispevku k slabi kakovosti zraka in stroškom zdravstvenega varstva.

5. Razviti bolj ambiciozne cilje za emisije CO2 in razširiti reformo uredbe o "realnem izpuščanju" emisij z okrepljenim periodičnim testiranjem. Izvajati učinkovite nacionalne iniciative spodbud in obdavčitev, financiranja javnih naročil čistejših vozil in uporabo infrastrukture za alternativna goriva.


V drugem delu posveta je sledil govor evropske komisarke Elzbiete Bienkowske, v katerem je povzela aktualno delo evropska komisija glede te problematike. Največ napredka je bilo narejenega prejšnje leto; postavljena so boljša pravila za testiranje avtomobilov, kazen za prekršene vrednosti izpustov se je povečala iz 300 € na 30.000 € na vozilo. Kljub temu po njenih besedah še vedno ni bilo narejenega dovolj glede problematike.

V nadaljevanju dogodka so bile diskusije usmerjene k rešitvam. Predstavljeni so bili primeri, kako tovrstno problematiko rešujejo v nekaterih mestih in kakšne so še druge možne rešitve, ki bi jih bilo treba implementirati. Veliko lahko naredimo tudi na področju javnega prometa. V Portu bodo v naslednjih dveh letih večino avtobusov zamenjali z avtobusi na elektriko in plin in naredili še druge spremembe. Predstavnik iz Utrechta je poudaril, da smo vsi na neki način odvisni od mobilnosti, zato je nujno, da so ljudem na voljo boljše oblike za transport po mestih in med njimi, oblike, ki niso tako okolju in zdravju škodljive.
Sklepoma je pomembno izpostaviti, da so pri kakovosti zraka najbolj ranljive skupine otroci, starejši in bolni, ki so najbolj občutljivi na posledice vdihavanja onesnaženega zraka. Ob prvem izbruhi in razkritju napak pri podjetju Volkswagen politiki niso naredili dovolj in ukrepali dovolj hitro, da bi problem začeli reševati prej. Posledično javnost zato ne krivi toliko industrije same, kot tudi odločevalcev, ki niso ugotovili, da se to dogaja. Kljub nekaterim napredkom problem še daleč ni rešen s celostnega vidika. Posvet je bil zagotovo korak v pravo smer, da se problematiko naslovi celostno.

Povezava do galerije.
Povezava do celotne deklaracije.

#cleanair4health