SLO

Sporočilo za javnost ob Svetovnem dnevu okolja in zdravja - 26. 9. 2018

26.09.2018
Pomembnost problematike prehranske varnosti v povezavi s trajnostjo

Dne 26. 9. 2018 obeležujemo svetovni dan okolja in zdravja (World Environmental Health Day - WEHD). Letošnja tema opozarja na pomembnost problematike prehranske varnosti v povezavi s trajnostjo. V preteklem letu je vsak deseti prebivalec našega planeta trpel zaradi lakote. Z rastjo števila svetovnega prebivalstva in spreminjanjem podnebja postaja pridelava in oskrba s kvalitetno in varno hrano velik izziv. Višanje temperature in spremenljivost padavin kot posledica podnebnih sprememb močno vplivata na kvaliteto in kvantiteto hrane. Po ocenah Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC) se bo proizvodnja hrane zmanjšala za 2 % na desetletje, pri čemer bo z obstoječimi demografskimi trendi potreba po hrani narasla za 14 % na desetletje. Hkrati se vedno bolj kažejo povezave z omenjenim okoljskim izzivom, političnimi krizami in migracijami, ki dodatno vplivajo na prehransko varnost in trajnostno oskrbo s hrano.
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR) ob svetovnem dnevu okolja in zdravja pravi: “Ob vseh ujmah in političnih krizah, ko je v zadnjih dveh letih lakota ponovno narasla, se zdi, da se vsaj delno oddaljujemo od drugega cilja trajnostnega razvoja: odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost in boljšo prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo. Še več, kvalitetna in varna hrana postaja privilegij, kar pa ne sme biti. Poleg podhranjenosti veliko zdravstveno breme predstavljajo tudi prekomerna teža in s prehrano povezane kronične nenalezljive bolezni. Tako se soočamo s svojevrstnim paradoksom: velikim deležem lakote in podhranjenosti na eni strani ter na drugi strani prekomerne teže, ki je rezultat nekvalitetne in procesirane hrane v kombinaciji z nezdravim življenjskim slogom. Delež ljudi s prekomerno težo se namreč globalno povečuje, tudi v državah v razvoju. Globalno gledano so ljudje nadpovprečno izpostavljeni hrani, ki povečuje tveganje za razvoj kronično nenalezljivih bolezni, katerim je najbolj izpostavljen ekonomsko šibkejši sloj prebivalstva.”

Urška Erklavec, predsednica Mladinskega združenja Brez izgovora Slovenija je predstavila svoj pogled na izbrano tematiko: “Mladi v Sloveniji odraščamo v zelo priviligiranem okolju z vidika dostopnosti čiste pitne vode in varne hrane. Premalo pa se zavedamo, da z mačehovskim odnosom do okolja to ne bo več mogoče morda že za naše otroke. Kljub temu da imamo v Sloveniji relativno dobre mehanizme, s katerimi skrbimo za okolje, živimo na skupnem planetu, ki mu vedno bolj vladajo kapitalski interesi. Problem teh je, da bi radi privatizirali vire in s tem povečali svoj dobiček, ne glede na njihov dolgoročni vpliv na okolje in zdravje. Na vseh nas je odgovornost, da s svojim ravnanjem in nakupovanjem ne podpiramo korporacij in bolj pogosto kritično razmislimo o tem, kakšno hrano vnašamo v svoje telo in kakšen vpliv je imela ta hrana na okolje, preden je prišla do nas.”

Mag. Pia Vračko iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) opozarja: “Dostopnost do kakovostne in varne hrane ter dostopnost do kakovostne in varne pitne vode sta dve izmed temeljnih determinant zdravja. Globalizacija proizvodnje in trgovanja z živili ter komercializacija predelovanja, priprave, hranjenja in ponudbe živil v zadnjih nekaj desetletjih ponujajo velike poslovne priložnosti, in ko temu dodamo še sodoben način življenja s pretežnim uživanjem hrane izven doma, smo soočeni z dejstvom, da je postalo zagotavljanje dostopnosti do varne, zdrave in polnovredne hrane izziv, ki ne zadeva zgolj enega ali dveh pristojnih resorjev, temveč celotno družbo. To še posebej velja za zagotavljanje enakosti v dostopnosti do varne in zdrave hrane za vse prebivalce, ne glede na njihov družbeno-ekonomski status. Obstoječi sistem zagotavljanja varne hrane, ozaveščanje potrošnikov ter spodbujanje lokalne trajnostne oskrbe in samo-pridelovanja hrane  so vsekakor del rešitve, vendar brez krepitve družbene odgovornosti velike prehrambene industrije ne bodo zadostovali.”

Sporočilo letošnjega WEHD je tako usmerjeno k spodbujanju lokalne trajnostne oskrbe in samooskrbe s hrano, podpori zagotavljanja prehranske varnosti, trajnostni rabi virov in načinov kmetovanja ter ozaveščanju potrošnikov. Za našteto je potrebna državna in meddržavna politična volja. Z uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja pa mora kvalitetna in varna hrana postati vrednota.