SLO

Uporaba ekološkega odtisa za potrebe nacionalnih okoljskih in razvojnih politik - izjava za javnost

25.05.2018
Ljubljana, 25. 5. 2018  —  Na današnji novinarski konferenci je bila predstavljena problematika okoljskega odtisa in potek projekta Krepitev zmogljivosti za kontinuirano spremljanje okoljskega odtisa v Sloveniji. Sogovorniki, dr. David Lin (Global Footprint Network), dr. Darja Piciga in dr. Martin Batič (Ministrstvo za okolje in prostor – MOP), mag. Nataša Kovač (Agencija RS za okolje – ARSO) in Tomaž Gorenc  (Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj – IMZTR). Kazalec o okoljskem/ekološkem odtisu sodi med najbolj razširjene in priznane integrirane kazalce trajnosti. Predstavlja rodovitno površino, potrebno za zadovoljitev človekovih potreb po hrani, za ohranjanje življenjskega sloga ter za odlaganje (pri tem) nastajajočih odpadkov. Kazalec razvija in spremlja globalno omrežje - Global Footprint Network. Slovenija je med več kot ducat državami, ki so že uporabile okoljski (ekološki) odtis za pomoč pri usmerjanju okoljske politike  (med drugimi) so tudi Ekvador, Japonska, Filipini, Švica in Združeni arabski emirati.
Usposabljanje o okoljskem (ekološkem) odtisu 

Okrog 25 predstavnikov iz vladne in nevladne sfere je včeraj zaključilo dvodnevno usposabljanje z Global Footprint Network, mednarodno raziskovalno  organizacijo, kot del projekta za vključevanje okoljskega odtisa  v nacionalne okoljske in razvojne strategije. Usposabljanje o okoljskem (ekološkem) odtisu  je vodil dr. David Lin, raziskovalni direktor pri Global Footprint Network. Organizirali so ga Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Agencija Republike Slovenije za okolje in Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR). Udeležili so se ga predstavniki MOP, ARSO, drugih ministrstev,  vladnih služb in agencij, strokovnih in znanstvenih organizacij in nevladnih organizacij Focus in Umanotera. Projekt se je pričel v tem mesecu in se bo z bolj poglobljenimi analizami trendov pri okoljskem odtisu Slovenije nadaljeval v poletje. 

Global Footprint Network

Global  Footprint  Network  je raziskovalna organizacija, ki v povezavi s spremljanjem trajnostnega razvoja uvaja nov  pogled na upravljanje naravnih virov in na soočanje s podnebnimi spremembami. Od leta 2003 smo v omrežje vključili več kot 50 držav, 30 mest in 70 partnerjev na globalni ravni ter  tako zagotovili znanstvene ugotovitve, ki  so spodbudile odločitve o politikah in naložbah s pomembnim učinkom. Skupaj z njimi ustvarjamo prihodnost, kjer lahko vsi dobro uspevamo v mejah našega planeta.

Okoljski (ekološki) odtis

Okoljski (ekološki) odtis meri letne potrebe neke populacije po naravnih virov, vključno s hrano, lesom, vlakninami in absorpcijo izpustov ogljika. Primerja se ga lahko z biokapaciteto, ki meri letno zmogljivost določenega območja, da obnovi te vire. Okoljski odtis je edini celovit (integriran) kazalec virov, ki ga je mogoče meriti od ravni posameznika (s spletnim osebnim kalkulatorjem za okoljski odtis) do ravni mest, regij, držav in sveta. Ekološki (okoljski) odtis je bil v zadnjem času sprejet kot strateški kazalnik tako v Strategiji razvoja Slovenije kot v osnutku Nacionalnega programa varstva okolja,  zato je pomembno, da spremljamo trenutne zaloge naravnih virov in potrebe po njih ter razumemo pretekle trende. Te informacije bomo uporabili kot pomoč pri usmerjanju prihodnjih politik in vlaganj za zmanjševanje okoljskega odtisa.

Povprečni okoljski (ekološki) odtis v Sloveniji je 4,7 globalne hektare na osebo, kar je enako kot v Evropski uniji. Vendar je to več kot dvakratnik biokapacitete Slovenije, in skoraj trikrat toliko kot je na globalni ravni razpoložljivo na osebo. Ogljični odtis tvori okrog 60 odstotkov okoljskega odtisa v Sloveniji, podobno kot pri globalnem ogljičnem odtisu (Graf Okoljski ekološki odtis in biokapaciteta Slovenije).


“Če bi človeštvo porabljalo toliko kot povprečni Slovenec, bi potrebovali 2,8 Zemlje” je opozoril dr. Mathis Wackernagel, predsednik in soustanovitelj Global Footprint Network. “Toda imamo samo eno Zemljo. Če se ne umestimo v meje planeta, to postane tveganje za vse. Če ima naš planet meje, jih človeška iznajdljivost nima. Živeti znotraj meja planeta je tehnološko možno, finančno koristno, in naša edina priložnost za uspešno prihodnost. Zato je pomembno, da se osredotočimo nanjo in jo uspešno gradimo.”