SLO

Dan globalnega ekološkega dolga je 22. avgust 2020, kar več kot 3 tedne kasneje kot lani!

05.06.2020

COVID-19 je povzročil zmanjšanje človeškega ekološkega odtisa in pokazal, da je vzorce porabe virov možno spremeniti v kratkem časovnem okviru. Ampak resnično trajnosten razvoj, ki omogoča prosperiranje vseh na Zemlji, pa lahko dosežemo le z načrtovanjem, ne ponesreči.

LJUBLJANA, Slovenija; OAKLAND, Kalifornija, ZDA — 5. junij 2020  Dan globalnega ekološkega dolga je letos 22. avgust, kar je po podatkih Global Footprint Network več kot tri tedne kasneje kot v 2019. Datum odraža 9,3 % zmanjšanje človeškega ekološkega odtisa od 1. januarja do dne svetovnega ekološkega ali okoljskega dolga v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar je neposredna posledica omejitev, ki jih povzroča koronavirus po vsem svetu. Zmanjšanje sečnje lesa in emisij CO2 zaradi izgorevanja fosilnih goriv sta glavna dejavnika zgodovinskega premika v sicer dolgoročnem povečevanju človeškega ekološkega odtisa.

To nenadno krčenje ekološkega odtisa pa je daleč od namerne spremembe, ki je potrebna za doseganje ekološkega ravnovesja in dobrega počutja ljudi, dveh neločljivih komponent trajnostnega razvoja. V Global Footprint Network si predstavljamo svet, v katerem človeštvo načrtno, in ne zgolj ponesreči, živi znotraj okvirov ekološkega proračuna našega planeta in z omejenimi sredstvi Zemlje omogoča blagostanje vsem.

»Človeštvo je združila skupna izkušnja pandemije in pokazala, kako prepletena so naša življenja. Hkrati ne smemo zanemariti globoke neenakosti naših izkušenj niti družbenih, gospodarskih in političnih napetosti, ki jih je zaostrila ta svetovna katastrofa«, je povedala izvršna direktorica Global Footprint Network Laurel Hanscom. »Če v naših prizadevanjih za obnovo in okrevanje v središče postavimo regeneracijo, lahko naslovimo neravnovesja tako v človeški družbi kot v našem odnosu z Zemljo.«

 

»Pandemija in ukrepi v času samoizolacije so dodatno osvetlili, kako velik je vpliv družbe na ekosisteme. Tako smo priča zgodovinskemu 3-tedenskemu zamiku Dneva svetovnega ekološkega dolga. Posledično mora ravno okrevanje po pandemiji stremeti k učinkoviti in pravični preobrazbi družbenega delovanja stran od intenzivne rabe fosilnih goriv. Ta namreč v Sloveniji prispevajo 60 % ekološkega odtisa, ki je večinoma povezan z energetskim in transportnim sektorjem. Zato je ključno upoštevanje načela ekološkega ravnovesja med omejenimi viri našega planeta in blagostanja ljudi pri vsakodnevnih odločitvah na osebni kot tudi državni ravni. Strukturnih sprememb se ne da narediti čez noč, vendar je zato potrebno prioritizirati in konsistentno izvajati strateške usmeritve, ki so v skladu s Pariškim podnebnim sporazumom in Evropskim Zelenim dogovorom«, je povedal Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR).

 


 

Vsako leto dan svetovnega ekološkega dolga označuje datum, ko je človeštvo porabilo vse biološke vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Človeštvo trenutno porabi 60 % več, kot je mogoče obnoviti - ali toliko, kot če bi živeli na 1,6 planeta. Od dne svetovnega ekološkega dolga do konca leta človeštvo povečuje ekološki primanjkljaj, ki se nenehno veča že od začetka 70-ih let prejšnjega stoletja, ko smo na podlagi nacionalnih izračunov o odtisu in biokapaciteti (NFA), ki temeljijo na zbirkah podatkov Združenih narodov (s 15.000 podatkovnimi točkami na državo na leto), zapadli v ekološki dolg. Ker podatki ZN sežejo le do leta 2016, so bili globalni rezultati za leto 2020 ocenjeni na podlagi dopolnjenih podatkov.

 

Za določitev vpliva pandemije na ekološki odtis (zmanjšanje za 14,5 %) je bilo obdobje od 1. januarja do dne svetovnega ekološkega dolga razdeljeno na tri segmente: januar-marec, za katerega je Mednarodna agencija za energijo (IEA) objavila analizo porabe energije in zmanjšanje emisij; april-maj, ko je prišlo do najbolj restriktivnih omejitev; in junij-22. avgust, obdobje, med katerim se pričakuje postopno sproščanje omejevalnih politik.

 

Ekološki odtis lesnih produktov (zmanjšanje za 8,4 %) je močno pogojen z napovedanim povpraševanjem, ki posledično narekuje sečnjo lesa. Čeprav je v času pandemije gradbeništvo delovalo, je gozdarska industrija napovedovala manjše povpraševanje v prihodnje in hitro znižala tempo sečnje. Svetovni sistem preskrbe s hrano je doživel velike motnje, kot so začasna zaustavitev prehrambenih storitev in onemogočeno prehajanje državnih meja sezonskih delavcev. Ogrožen je bil dostop tako do trga kot do hrane, kar istočasno povečuje odpadke hrane in podhranjenost. Kljub vsemu pa se zdi, da pandemija COVID-19 na splošno ni vplivala na ekološki odtis prehrane.

 

Lekcije za prihodnost

Letos bolj kot kdaj koli prej dan svetovnega ekološkega dolga ponuja izjemno priložnost za razmislek o prihodnosti, ki si jo želimo. Prizadevanja za odziv na COVID-19 so pokazala, da je vzorce porabe ekoloških virov možno spremeniti v kratkem časovnem okviru. Smo v času, ko izhajamo iz javnozdravstvene krize in se osredotočamo na obnavljanje gospodarstev in naših življenj. Zato je bolj verjetno, da bodo pozitivne rezultate, ki jih iščejo tudi odločevalci, prinesle tiste strategije in zakoni, ki bodo tudi v praksi upoštevali varnost in stabilnost vseh bioloških virov. Navsezadnje imamo samo en planet, ki mu lahko rečemo dom.

 

Že sedaj lahko iz kolektivne izkušnje pandemije črpamo močna spoznanja:

• vlade so sposobne hitrega ukrepanja, tako glede predpisov kot glede porabe, ko človeška življenja postavijo nad vse drugo;

• ljudje smo soodvisni, zato smo močnejši, ko sodelujemo:

• Tako podjetja (vključno z našim partnerjem Schneider Electric) kot tudi posamezniki se lahko učinkovito povežejo in sodelujejo pri doseganju skupnega cilja, ko prepoznajo, da je lahko ogroženo njihovo življenje in življenje njihovih bližnjih.

• Dejanja, potrebna za zaščito samega sebe, svojega gospodinjstva in skupnosti, ščitijo tudi druge - odločitve posameznikov na vseh ravneh imajo posledice za vse.

 

Do zdaj smo bili priča, kaj je možno, če se človeštvo poveže za dosego skupnih ciljev. Kakšen skupni cilj bi lahko bil pomembnejši od našega dolgoročnega uspeha na našem končnem planetu?

Dodatni viri

Izjava za javnost v več tujih jezikih

Kako je bil izračunan datum Dne okoljskega globalnega dolga 2020

Podatki o okoljskem odtisu za več kot 200 držav in regij

 

O ekološkem odtisu

Ekološki odtis je najbolj celosten merski sistem za izračun bioloških virov. Obsega vse človeške zahteve po biološko produktivnih območjih - hrani, lesu, vlaknih, skladiščenju ogljika in smiselni umestitvi infrastrukture. Trenutno emisije ogljika zaradi izgorevanja fosilnih goriv predstavljajo 60 odstotkov človeškega ekološkega odtisa.

 

O Svetovni mreži za okoljski odtis – Global Footprint Network

Global Footprint Network je mednarodna organizacija za trajnostni razvoj, ki pomaga svetu živeti v okviru Zemljinih sredstev in se odzivati na podnebne spremembe. Od leta 2003 sodeluje z več kot 50 državami, 30 mesti in 70 svetovnimi partnerji, da bi podali znanstvena spoznanja, ki so vplivala na oblikovanje učinkovitih politik in naložbenih odločitev. Skupaj ustvarjamo prihodnost, v kateri bomo lahko vsi uspevali znotraj omejitev našega enega planeta.

 

 

Kontakt za medije

 

Laetitia Mailhes

+1 (510) 839-8879 ext. 308 (California, US)

laetitia.mailhes@footprintnetwork.org

 

Tomaž Gorenc

+386 40 493 460

tomaz.gorenc@imztr.si