SLO

Raziskava: Zdravstveni stroški zaradi onesnaženja zraka v evropskih mestih in povezava s prometom

21.10.2020
Najnovejša in najbolj obsežna tovrstna raziskava, ki je nastala v koordinaciji Evropske zveze za javno zdravje (European Public Health Alliance) v sodelovanju z mednarodnim konzorcijem nevladnih organizacij v javnem interesu, skupno vključuje kar 432 evropskih mest s 130 milijoni prebivalcev iz 30 držav - med njimi tudi slovenski mesti Ljubljano in Maribor, ocenjuje, da onesnažen zrak Evropejce v povprečju stane več kot 166 milijard EUR letno, prebivalce Ljubljane in Maribora pa na letni ravni več kot 541 milijonov EUR.
Povzetek poročila

Metodologija
Raziskava preučuje družbene stroške zdravstvenih storitev zaradi onesnaženja zraka v 432 evropskih mestih v 30 državah (države EU 27 ter Združeno kraljestvo, Norveška in Švica). Družbeni stroški so stroški, ki vplivajo na blaginjo ljudi in zajemajo tako neposredne izdatke za zdravstveno oskrbo (npr. za sprejem v bolnišnico) kot tudi posredne vplive na zdravje (npr. bolezni, kot je kronična obstruktivna pljučna bolezen ali krajša pričakovana življenjska doba zaradi onesnaženja zraka). Učinki onesnaženja vplivajo na blaginjo ljudi, saj si ti brez dvoma želijo zdravega življenja v dobrem in čistem okolju. Čeprav čisto okolje ni nekaj, kar bi lahko kupili na tržnici, moramo kljub temu oblikovati robustno metodologijo za finančno ovrednotenje teh vplivov, da bomo lahko ocenili njihove učinke na splošno javno zdravje.

Okoljski ekonomisti so izvedli številne raziskave, da bi ocenili učinke onesnaženja zraka na zdravje ljudi in jih ovrednotili v obliki družbenih stroškov. S pomočjo teh raziskav smo razvili metodološki okvir naše raziskave, ki zajema 16 učinkov na zdravje ljudi, ki jih je mogoče pripisati onesnaženju zraka z drobnimi trdnimi delci (PM₁₀ in PM₂,₅), ozonom in dušikovimi oksidi (2. preglednica, str. 15). S podatki o poročani kakovosti zraka, ki so bili pridobljeni prek projekta Urban Audit (Evropski statistični urad) in mreže za spremljanje kakovosti zraka Evropske okoljske agencije, smo kvantificirali fizične vplive na zdravje ljudi s pomočjo funkcije koncentracija–reakcija na podlagi priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Nato smo finančno ovrednotili fizične vplive, in sicer s pomočjo vrednotenja, razvitega v strokovno pregledanem priročniku »Handbook of External Costs«, ki ga je objavil Generalni direktorat Evropske komisije za mobilnost in promet (DG MOVE). Nato smo na podlagi poročanih ravni onesnaženja zraka, velikosti mesta ter starostne strukture in življenjskega standarda njegovih prebivalcev opredelili družbene stroške v posameznem mestu.

Splošne ugotovitve
Za vseh 432 mest v našem vzorcu (skupno število prebivalcev: 130 milijonov) so izračunani družbeni stroški leta 2018 presegli 166 milijard EUR. V absolutnem smislu je London mesto z najvišjimi družbenimi stroški. Leta 2018 se je blaginja 8,8 milijona prebivalcev zmanjšala za 11,38 milijarde evrov. Londonu sledita Bukarešta z letno izgubo blaginje v vrednosti 6,35 milijarde evrov in Berlin z izgubo 5,24 milijard evrov. Velikost mesta je ključni dejavnik, ki prispeva k skupnim družbenim stroškom: vsa mesta z več kot milijonom prebivalcev so med prvimi 25-imi mesti z najvišjimi družbenimi stroški zaradi onesnaženja zraka.

Leta 2018 se je zaradi neposrednih in posrednih izdatkov za zdravstveno varstvo v povezavi s slabšo kakovostjo zraka blaginja na posameznega prebivalca evropskega mesta v povprečju zmanjšala za več kot 1.250 evrov. Ta vrednost ustreza 3,9 % dohodka, zasluženega v mestih. Treba je opozoriti, da prihaja med posameznimi mesti do velikih razlik v teh zneskih: v romunski prestolnici Bukarešti skupno zmanjšanje blaginje znaša več kot 3.000 evrov na prebivalca letno, v mestu Santa Cruz de Tenerife v Španiji pa manj kot 400 evrov na prebivalca letno. V številnih mestih v Bolgariji, Romuniji in na Poljskem družbeni stroški, povezani z zdravstvenim varstvom, znašajo od 8 do 10 % zaslužka. Večina teh stroškov se nanaša na prezgodnjo umrljivost: v 432 preiskovanih mestih je povprečni delež stroškov zaradi umrljivosti znašal 76,1 % skupnih družbenih stroškov. Po drugi strani pa stroški zaradi obolevnosti (bolezni) znašajo 23,9 %.

K onesnaženju zraka v mestih prispeva več virov: promet, ogrevanje gospodinjstev in številne druge dejavnosti, vključno s kmetijstvom in industrijo. Vendar pa brez nadaljnje analize ni mogoče natančno oceniti relativnega deleža vsakega vira onesnaženja. V tej raziskavi smo ugotavljali vlogo mestnega prometa pri pojasnjevanju družbenih stroškov z uporabo ekonometričnih metod. Čeprav nam močno primanjkuje podatkov na ravni posameznih mest, smo kljub temu našli dokaze, da prometne politike vplivajo na družbene stroške zaradi onesnaženja zraka, pri čemer smo uporabili več posrednih kazalnikov, ki so na voljo za večje število mest, vključno s časom vožnje na delo in deležem lastniških avtomobilov. Naši rezultati kažejo, da 1-% povečanje povprečnega časa vožnje na delo poveča družbene stroške zaradi emisij PM10 za 0,29 %, zaradi emisij NO2 pa celo za 0,54 %.
1-% povečanje deleža avtomobilov v mestu poveča skupne družbene stroške za skoraj 0,5 %. To potrjuje, da krajši čas vožnje na delo in manjši delež lastniških avtomobilov pozitivno vplivata na kakovost zraka, s tem pa se zmanjšajo tudi družbeni stroški zaradi slabše kakovosti zraka v mestu.

Primerjava naših ugotovitev glede zmanjšanja blaginje z ugotovitvami drugih raziskav kaže, da so naši rezultati včasih višji kot rezultati preteklih raziskav. To je v veliki meri mogoče pripisati najnovejšim podatkom, ki smo jih uporabili za vrednotenje škodljivih vplivov onesnaženja zraka. Naše ugotovitve zagotavljajo dodatne dokaze, da bi moralo biti zmanjšanje onesnaženja zraka v evropskih mestih med glavnimi prednostnimi nalogami držav, ki poskušajo izboljšati blaginjo mestnega prebivalstva v Evropi. Trenutna pandemija bolezni COVID-19 je to le še bolj poudarila. Komorbidnost (sočasna prisotnost več bolezni) je pomemben dejavnik umrljivosti bolnikov z boleznijo COVID-19, med najpomembnejšimi pa so ravno komorbidnosti, povezane z onesnaženjem zraka.

Navedene vrednosti so podane brez intervala zaupanja. Običajno so v tovrstnih raziskavah meje negotovosti približno 30–40 %, kar pomeni, da so lahko tukaj navedene vrednosti nižje ali višje za faktor 1/3. Treba je poudariti tudi, da naša raziskava temelji na poročanih ravneh kakovosti zraka, ki se lahko razlikujejo od dejanskih razmer, saj se kakovost zraka v Evropi še vedno pomanjkljivo spremlja. Zato so poročani družbeni stroški v nekaterih mestih verjetno podcenjeni in so dejansko višji. Če so vrednosti onesnaženja zraka v resnici višje od tistih, ki jih navaja uradna statistika, so sorazmerno višji tudi družbeni stroški.

Priporočila
Na podlagi ugotovitev je mogoče oblikovati naslednja priporočila:

– Ugotovitve v tej raziskavi kažejo, da so vplivi slabe kakovosti zraka na blaginjo ljudi izraziti in večji, kot smo domnevali prej. Naše ugotovitve zagotavljajo dodatne dokaze, da bi moralo biti zmanjšanje onesnaženja zraka v evropskih mestih med glavnimi prednostnimi nalogami držav, ki poskušajo izboljšati blaginjo mestnega prebivalstva v Evropi.

Stroški, izračunani v tej raziskavi, bi bili verjetno še višji, če bi upoštevali tudi stroške pandemije bolezni COVID-19. Komorbidnost (sočasna prisotnost več bolezni) je pomemben dejavnik umrljivosti bolnikov z boleznijo COVID-19, med najpomembnejšimi pa so ravno komorbidnosti, povezane z onesnaženjem zraka. Več raziskav je dokazalo, da slaba kakovost zraka običajno poviša stopnjo umrljivosti obolelih s COVID-19. Zato so družbeni stroški zaradi slabe kakovosti zraka verjetno višji od opredeljenih v tej raziskavi.

– Na kakovost zraka v veliki meri vplivajo transportne navade ljudi, ki pa so odvisne od prometnih politik, vzpostavljenih na državni in mestni ravni. Zato imajo vlade na tem področju pomembno vlogo. Obstaja pozitivna korelacija med deležem lastniških avtomobilov/časom vožnje na delo in stopnjo onesnaženja zraka. Družbene stroške je treba upoštevati v času odločanja o prometnih politikah, ki vplivajo na mobilnost v mestih, pa tudi med načrtovanjem prehoda z motorjev z notranjim zgorevanjem na alternativne rešitve brez emisij oziroma z nizkimi emisijami, vključno z e-mobilnostjo. Razmerje med prometno politiko na lokalni ravni in onesnaženjem zraka bi bilo treba še podrobneje raziskati v okviru prihodnjih raziskav. Prometne politike, ki izboljšujejo kakovost zraka, so lahko koristne tudi za javno zdravje, če spodbujajo povečano telesno aktivnost, kot sta hoja ali kolesarjenje.

– Ta analiza temelji na poročani kakovosti zraka. Na splošno opažamo, da je na področju spremljanja kakovosti zraka še veliko prostora za izboljšave: nekatera večja evropska mesta imajo le manjše število merilnih postaj. Brez dobre mreže merilnih postaj lahko pride do izrazito podcenjenih vrednosti onesnaženja zraka, v tej raziskavi opredeljeni družbeni stroški pa so verjetno nižji od dejanskih. Naše zadnje priporočilo je, da je treba izboljšati mrežo merilnih postaj, da se bo lahko natančneje ocenilo razmerje med onesnaženjem zraka in zdravjem ljudi.


Delft, CE Delft, oktober 2020 - Poročilo je naročil konzorcij nevladnih organizacij v javnem interesu v desetih evropskih državah (Španija, Francija, Nemčija, Poljska, Slovenija, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Nizozemska, Italija) pod vodstvom krovne organizacije, Evropske zveze za javno zdravje (EPHA).

Zavezani okolju
Organizacija CE Delft pomaga graditi trajnostni svet z neodvisnim raziskovalnim in svetovalnim delom. Odlikuje nas napredno strokovno znanje na področju energetike, prometa in virov. Z bogatimi izkušnjami in poznavanjem tehnologij, politik in gospodarskih vprašanj podpiramo vladne agencije, nevladne organizacije in industrijske panoge pri iskanju strukturnih sprememb. Zaposleni v organizaciji CE Delft s svojimi veščinami in zavzetostjo že 40 let prispevajo k uresničevanju tega poslanstva.