SLO

Sporočilo za javnost ob Svetovnem dnevu okolja in zdravja: "Naš planet, naše zdravje"

25.09.2020
V letošnjem letu smo kot človeštvo izkusili, kako močno sta okolje in javno zdravje prepletena. Virginijus Sinkevičius, evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo poudarja, da s skrbjo za naš planet ne bomo rešili le ekosistemov, temveč tudi človeška življenja1. Glede na raziskave Svetovne znanstvene organizacije (WHO) onesnaženo okolje na globalni ravni vpliva na kar 24 % smrti, kar znaša približno 13,7 milijonov smrti na leto2. Zato tudi letos 26. septembra obeležujemo Svetovni dan okolja in zdravja.
Onesnaženost okolja, ki je v večji meri posledica človeškega delovanja, vpliva na razvoj številnih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, različne vrste raka, bolezni dihal, nevrološke motnje idr., kar negativno vpliva na kakovost človekovega življenja. Okoljski dejavniki, ki vplivajo na največji delež smrti v EU so onesnaženost zraka, hrup in posledice podnebnih sprememb.1 Le-tem dejavnikom pa so najbolj izpostavljeni ravno pripadniki najranljivejših skupin: otroci, starejši od 65 let, kronični bolniki, nosečnice in socialno šibkejši.

Onesnažen zrak kot najpomembnejši okoljski dejavnik tveganja za zdravje ljudi v EU vpliva na 400.000 prezgodnjih smrti letno – samo pri nas na kar 17003. V največji meri k onesnaženosti zraka prispevajo izpusti toplogrednih plinov cestnega prometa in zemeljski ozon. Onesnažen zrak negativno vpliva na potek določenih kroničnih bolezni, npr. astme, začetne študije4 pa že nakazujejo, da lahko vpliva tudi na obolevnost za Covid-19.

Tomaž Gorenc, Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj: »Netrajnostno ravnanje z naravnimi viri in izkoriščanje ekosistemov vodi v povečevanje podnebne krize. Ekstremni vremenski pojavi, kot posledice podnebnih sprememb predstavljajo veliko grožnjo zdravju človeštva. Izpostavimo lahko vročinske valove, ki v EU vplivajo na največ smrti in še posebno grožnjo predstavljajo že tako ranljivim skupinam, kot so kronični bolniki in starostniki.«

Andrej M. Vujkovac, International Youth Health Organization: »Ne moremo ignorirati vpliva, ki ga ima okolje tako na zdravje kot tudi na zdrave navade in počutje. Narava nam nudi prostor, kjer lahko kvalitetno preživljamo prosti čas, se gibamo in sprostimo. To se je pokazalo tudi nedavno, v času omejevanja gibanja zaradi koronavirusa, ko je veliko ljudi našlo uteho ravno v neposredni okolici, v naravi. Pomembno je, da prevzamemo odgovornost za ohranjanje te dobrine in dojamemo, da je vzajemnost v tem odnosu ključna.«

Nataša Jan, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije: »Srčno-žilne bolezni na globalni ravni predstavljajo največji delež – skoraj 18 milijonov – prezgodnjih smrti letno. Da bi to število zmanjšali, je zelo pomembna preventiva od zgodnjega otroštva dalje. S tem ni mišljen le zdrav način življenja na ravni posameznika, ampak je zelo pomembno tudi, v kakšnem okolju posameznik živi. Na razvoj srčno-žilnih bolezni namreč vplivajo tudi okoljski dejavniki, npr. onesnažen zrak. Zato je zelo pomembno, da vsi, še posebej pa otroci in mladostniki, živijo v kar se da čistem in zdravem okolju.«

Ob vsem tem ne smemo pozabiti, da smo ljudje le ena od mnogih vrst tega planeta, ki ga kličemo naš dom. Zato bi se morali tako tudi obnašati in zanj skrbeti, saj bomo le tako lahko poskrbeli tudi za naše zdravje in omogočili kakovostno življenje našim zanamcem.



Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj ter koordinator Partnerstva za okolje in zdravje
Andrej M. Vujkovac, predsednik International Youth Health Organization
Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije




Uporabljeni viri:

1 European Environment Agency (EEA). Healthy environment, healthy lives: how the environment influences health
and well-being in Europe. EEA Report No 21/2019
https://www.eea.europa.eu/publications/healthy-environment-healthy-lives
2 https://www.ifeh.org/WEHD/2020/WEHD2020.pdf
3 European Environment Agency (EEA). Air quality in Europe — 2019 report. EEA Report No 10/2019
https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2019
4 Cui, Y., Zhang, Z., Froines, J. et al. Air pollution and case fatality of SARS in the People's Republic of China: an ecologic study. Environ Health 2, 15 (2003). https://doi.org/10.1186/1476-069X-2-15