SLO

Sporočilo za javnost: Podnebna kriza

20.06.2019
Ljubljana, 20. junija 2019 - Inštitut za mladinsko participacijo in trajnostni razvoj (IMZTR), koordinator Partnerstva za okolje in zdravje, se ob kampanji Podnebnakriza.si in Posvetu o dolgoročni podnebni strategiji za Slovenijo pridružuje nujnemu pozivu Vlade Republike Slovenije, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati.

Koncentracija ogljikovega dioksida se na globalni ravni v ozračju viša. V Sloveniji k izpustom toplogrednih plinov največ prispeva promet, kar 50,9 %. V zadnjem letu lahko spremljamo pozive in aktivnosti mladih tako v Sloveniji kot tudi v tujini, ki opozarjajo na podnebno krizo in stremijo k iskanju rešitev. Posledice podnebnih sprememb ne vplivajo negativno le na biotsko raznovrstnost, temveč imajo katastrofalne posledice, tudi za zdravje ljudi - suša, poplave in vročinski valovi so le eni od ekstremnih vremenskih pojavov, ki prizadenejo tudi ljudi. Podnebne spremembe namreč niso le okoljski, temveč tudi velik javnozdravstveni problem.
Na podlagi kazalcev okolja, ki jih spremlja in javno objavlja Agencija RS za okolje lahko posledice podnebne krize utemeljimo z naslednjimi pričujočimi dejstvi:

Naše podnebje se spreminja - temperatura v Sloveniji se viša dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, glede na podnebne projekcije se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo. Količina letnih padavin se sicer ne bo bistveno spremenila, vendar jih bo manj poleti.
Spreminjajo se naši gozdovi - kot ponor ogljikovega dioksida predstavljajo gozdovi pomembno vlogo pri ohranjanju temperature, zaradi spremembe rabe tal, poškodb ob ujmah, kot so vetrolomi in žled, in zaradi povečane sanitarne sečnje zaradi gradacije podlubnikov, pa so se ponori ogljikovega dioksida v zadnjih 30 letih znižali - v 2017 so bili za kar 68,6 % nižji kot v izhodiščnem letu 1986.
Spreminjajo se vodni ekosistemi - dviguje se srednja višina morja ob slovenski obali (od 1960 do 2015 za kar 10 cm). V zadnjih 20 letih se ob slovenski obali in v Jadranu višina morja zvišuje hitreje od evropskega in globalnega trenda, kar bi ob nespremenjeni infrastrukturi lahko vodilo v poplavljanja najnižje ležečih urbanih predelov slovenske obale. Prav tako se zaradi suše vodo uporablja tudi za namakanje kmetijskih površin, kar lahko povečuje tveganje za erozijo tal, onesnaževanje voda z nitrati in pesticidi idr.

A problem seže še globlje, saj se z vsemi temi spremembami, ki se tako hitro dogajajo, vplivi kažejo tudi na zdravju ljudi, kar izpostavlja Tomaž Gorenc, direktor IMZTR. Dejstvo, ki ga utemeljujejo podatki je, se med ljudmi povečuje občutljivost na alergene, na kar vpliva višanje temperatur,  podaljšuje se letna rastna doba rastlin in posledično tudi čas prisotnosti alergenih pelodov v zraku - ob povečani onesnaženosti zraka pa se občutljivost na alergene še poslabša. Tomaž Gorenc (IMZTR) še dodaja, da je “problematična tudi visoka temperatura, še zlasti vročinski valovi, ki najbolj negativno vplivajo na starejše ljudi in bolnike s kroničnimi boleznimi srca in ožilja.” Nadalje prav tako izpostavlja problem neavtohtonih virusnih bolezni, katerih prenašalci so npr. tigrasti komarji: “Višanje temperature skupaj z globalizacijo in pojavom tujerodnih in invazivnih vrst vpliva tudi na pojavljanje novih epidemioloških vektorskih infekcijskih bolezni. Primer je tujerodna in invazivna vrsta tigrasti komar (Aedes albopictus), ki je, v primeru okužbe, prenašalec virusa vročice denga.” Ta vrsta komarja, ki je aktivna čez dan, najbolj pa zjutraj in zvečer, sicer izvira iz tropske in subtropske Azije, vendar se je v Evropi prvič pojavila leta 1979, pri nas pa so stabilne populacije tigrastega komarja potrdili že med leti 2007 in 2010, česar si še slabih 20 let nazaj nismo niti predstavljali, danes pa nas v toplejšem delu leta vsakodnevno spremljajo. Posamezne primere okužb z dengo so v zadnjih letih že zabeležili v Franciji, na Hrvaškem in na Portugalskem otoku Madeira. Primarni vektorski prenašalec virusa denge je sicer druga vrsta komarja, Aedes aegypti, ki v Evropi zaenkrat še ni razširjen. Na žalost tovrstne bolezni niso omejene zgolj na trope, temveč lahko že v nekaj desetletjih postanejo naša realnost. Glede na švedske raziskave pomembno vlogo pri razširjanju te vrste namreč prav tako igra podnebje - v primeru, da se temperatura obdrži v mejah Pariškega sporazuma iz 2015, naj bi se Ae. aegypti razširil na južna območja Španije, Portugalske, Italije in Grčije - v primeru, da se temperatura poviša za več kot 2°C, pa naj bi se ta vrsta komarja, in z njim pojavnost vročice denge, razširila tudi v ostale dele južne ter v srednjo Evropo, kar bi zajelo tudi Slovenijo.
 
Pred negativnimi posledicami, ki jih prinašajo podnebne spremembe, si tako ni več mogoče zatiskati oči - potrebno je takojšnje ukrepanje. Zato še enkrat pozivamo Vlado Republike Slovenije, da naj podnebne spremembe pripozna kot krizo ter jo začne prioritetno, sistemsko in učinkovito naslavljati. Dejstvo je, da urejanje podnebnih sprememb posega v delovna področja več resornih ministrstev in vsekakor velja razmišljati o vladni službi, ki bi lahko prevzela koordinativno vlogo in svoje poslanstvo o sistemski ureditvi področja bolje opravičila.


Fotografija: Suzana Podvinšek

Ključni uporabljeni viri:

1 Agencija RS za okolje, Okoljski kazalci [Internet]. Okoljski kazalci; 2019; [pridobljeno 17. 6. 2019]. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si
2 Earth System Research Laboratory, Global Monitoring Division [Internet]. Trends in Atmospheric Carbon Dioxide; 2019; [pridobljeno 17. 6. 2019].
Dostopno na: https://www.esrl.noaa.gov/gmd/ccgg/trends/global.html
3 Đorić M, Urbančič A, Janša T, Česen M, Kovač M, Matkovič M, Petelin Visočnik B, Pretnar G, Vozelj J, Jeriha U. Poročilo projekta št. C4.1: Podnebno ogledalo 2019, Zvezek 2: Promet, končno poročilo. LIFE Podnebna pot 2050, Slovenska podnebna pot do sredine stoletja, let. 2, št. 2; 2019; [pridobljeno 17. 6. 2019]. Dostopno na: https://www.podnebnapot2050.si/wp content/uploads/2019/06/Podnebno_Ogledalo_2019_Zvezek2_Promet_KONCNO.pdf
4 Perčič S, Kukec A, Cegnar T, Hojs A. Association between number of deaths and heat waves in Slovenia, 2015 vs. 2003. European Journal of Public Health [Internet], let. 28, št. 4, 2018; [pridobljeno 17. 6. 2019]. Dostopno na: https://doi.org/10.1093/eurpub/cky214.240
5 Science Daily. Warmer climate can give Europe dengue fever, 2018; [pridobljeno 17. 6. 2019]. Dostopno na: https://www.sciencedaily.com/releases/2018/02/180201092227.htm
6 Nacionalni inštitut za javno zdravje [Internet]. Denga, 2015; [pridobljeno 17. 6. 2019]. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/denga
7 Kalan K,  Kostanjšek R, Merdić E, Trilar T. A survey of Aedes albopictus (Diptera: Culicidae) distribution in Slovenia in 2007 and 2010. Natura Sloveniae [Internet], let. 12, št. 2, 2011; [pridobljeno 17. 6. 2019].Dostopno na: http://web.bf.uni-lj.si/bi/NATURA-SLOVENIAE/pdf/NatSlo_13_1_3.pdf